Veselje iz Prekmurja

Kmečki človek je delal cele dneve, zato so bili razni dogodki kot je svatba, žegnanje in drugi veliki prazniki, prilika za sprostitev. To je s pridom izkoristil, da se je pozabaval s pesmijo, glasbo in plesom. Plesali so predvsem mladi, pa tudi starejši so se prav radi zavrteli. Splet začenjamo s plesom drmač, to je ples s potresavanjem telesa in spominja na gibanje pri jahanju. Od tod verjetno tudi ime plesu Kak je Törk s Kaniže šou, saj naj bi oponašal ježo turških konjenikov. Sledi mu štajeriš, eden najstarejših plesov v Prekmurju iz Gornjega Senika. Židovski ples Güri Benko je ples s priklanjanjem in trkanjem z zadnjico, kar so imeli nekateri za spotikljiv ples, zato so ga plesali samo na svatbah in v pustnih dneh. Sledijo plesi: djereberoužam, ki je madžarskega izvora in pomeni Pridi k meni moja roža, gospa, gospa in šnelpolka, kjer plesalca izmenično odskakujeta trikoračno polko.