Predstavitev


Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. Skupina se je v času svojega nastanka in kasneje v nekdanji Jugoslaviji predstavljala z nekoliko drugačnim repertoarjem kot danes. Po osamosvojitvi države Slovenije se je repertoar skupine prenovil in se omejil zgolj na slovensko ljudsko izročilo. Skupina danes predstavlja plese in pesmi iz različnih slovenskih regij tako po Sloveniji, Evropi ter drugod po svetu.

Skupina aktivno sodeluje z mednarodno organizacijo CIOFF (Conseil international des Organizations de Festival de Folklore), v okviru katere je redno vabljena na številne mednarodne festivale.

ID


Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc

Folklorna skupina Tine Rožanc

Sedež društva:  Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana, Slovenija

Lokacija dvorane: Parmova 35, 1000 Ljubljana, Slovenija

info@rozanc.si

DŠ: 75422824

TRR: 03105-1000415175 (s pripisom za folklorno skupino)

Več...

Administracija:

Mojca Gruden, Slovenske železnice

Priprava spletne strani

Vsebinska struktura:

Tanja Murko 

Razvoj, izvedba in zagon spletne strani

Tanja Murko, Bojan Staniša, Nejc Bevk, Dejan Štimpfelj, Ana Lucija Hočevar, Anja Cizel, Ana Beličič, Marko Kosmač s pomočjo članic in članov FS Tine Rožanc

Oblikovanje in programiranje spletne strani

Nejc Bevk Unify d.o.o., Tanja Murko

Fotografije

Davor Jerman, Peter Prunk, fotograf veteranov, fotografi letnih koncertov FS Tine Rožanc

Organiziranost


Društvo je sestavljeno iz več funkcij, ki skrbijo, da skupina uspešno deluje, ustvarja in predstavlja slovensko ljudsko izročilo po Sloveniji in svetu.

UPRAVNI ODBOR

Za organizacijo in realizacijo koncertov, raznih dogodkov, medijske prepoznavnosti, nastopov, turnej, druženj, prijav na razpise in urejanje financ skrbi upravni odbor, na čelu s predsednikom.

UMETNIŠKI SVET

Je sestavljen iz umetniških vodij vseh sekcij (veteranske, članske in otroške), garderoberjev ter vodij glasbenikov in tamburaškega orkestra. Sodelujejo pri pripravi letnih koncertov, nastopov ter turnej. Skupaj tako sestavljajo programe, kot tudi ustrezne odrske postavitve za koncerte, nastope in turneje.

Več...

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor bdi nad delom upravnega odbora in drugih členov skupine. Pregleduje zapisnike rednih srečanj upravnega odbora, ima pregled nad načrti dela in njihovo realizacijo.

DISCIPLINSKA KOMISIJA

Ukrepa v primeru poškodovanja prostorov Folklorne skupine Tine Rožanc, inventarja, noš in rekvizitov. Skrbi, da na turnejah, nastopih in drugih pojavitvah v javnosti, člani FS Tine Rožanc ustrezno predstavljajo svoje društvo.

Na občnem zboru, ki je potekal 15.12.2017 v društvenih prostorih, je bilo izvoljeno novo vodstvo Folklorne skupine Tine Rožanc, zamenjali so se tudi nekatere pomembnejše funkcije v umetniškem svetu. Seznam članov, ki trenutno zastopajo organe društva, so objavljeni v zavihku ostali kontakti.

Zgodovina


Folklorna skupina Tine Rožanc deluje v okviru Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc, katerega korenine segajo daleč nazaj. Leta 1911 se je pričelo samostojno kulturno delovanje slovenskih železničarjev v Trstu, ki je po razpadu Avstro-Ogrske začasno prenehalo delovati in se zatem preselilo v Ljubljano. Kulturno delovanje je bilo v Ljubljani uspešno, vendar ne dolgo. Druga svetovna vojna je razvoj in delovanje kulturnih dejavnosti mnogokrat omejevala. V povojnem času se je med železničarskimi delavci obudila želja in potreba po ponovnem kulturnem udejstvovanju. Železničarji so 29. avgusta 1946 obnovili delovanje društva in ga preimenovali v Društvo Tine Rožanc.

Ob ustanovitvi Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc so delovali godbeni, orkestralni, pevski in dramski odsek. Folklorna skupina je bila ustavljena leta 1949, ko je pod okrilje ŽKUD-a prišel Plesni športni klub Ljubljana. Takrat skromno skupino folklornih plesalcev sta vodili gospe Marija Šuštarjeva in Tončka Maroltova.

Več...

Pregled časopisnih člankov, potovalnih zapisov in kritik kaže slovenske, jugoslovanske, evropske in celo svetovne razsežnosti delovanja Folklorne skupine Tine Rožanc v preteklosti. Rožančevi plesalci in glasbeniki so poleg slovenskih plesov in pesmi kvalitetno izvajali tudi hrvaške, makedonske, srbske in albanske plese. Po osamosvojitvi države se je repertoar nekoliko spremenil. Prenehali so izvajati plese iz držav bivše Jugoslavije in se posvetili odkrivanju ogromnega bogastva slovenskih običajev, plesov, glasbe in oblačil.

Veliko priznanj in aplavza so člani Folklorne skupine Tine Rožanc poželi v tujini. Leta 1961 so na 1. mednarodnem folklornem festivalu (MFF) v Giorsu dosegli 2. mesto, na MFF v Dijonu so se enakovredno kosali s profesionalnimi folklornimi skupinami. Enega svojih največjih vrhuncev so doživeli s 1. mestom na MFF v Confolonsu v Franciji. Ob 3. MFF v Billinghamu so rožanci v hudi konkurenci osvojili 1. mesto in spravili publiko na noge. Leta 2016 so se udeležili največjega folklornega festivala na svetu, imenovanem Folkloriada Mundial v Mehiki. Blesteli so tudi na folklornih festivalih na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Japonskem, Portugalskem, v Srbiji, Črni gori, Italiji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Egiptu, Cipru in še bi lahko naštevali.

Leta 2001 so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma obeležili 80. obletnico KUD Tine Rožanc, konec maja 2004 so v ljubljanskih Križankah praznovali 55-letnico Folklorne skupine Tine Rožanc, leta 2007 pa so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedli nadvse uspešen koncert z gosti, ki nosi naslov Lepo (leto) hitro mine. Naslednje leto, leta 2008, se je skupina preselila v nove prostore na Parmovi in temu namenila letni koncert v Španskih borcih z naslovom ”Vsak konec ima nov začetek.” Leta 2009 je skupina praznovala 60-letnico s koncertom Dotik t-raja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Leta 2014 se je skupina ponovno plesala na parketu Gallusove dvorane s spevoplesom Zeleni Jurij. Naslednje leto je sledil ciklus koncertov ”Zelenega Jurija” v Kamniku in Metliki, ob 95-letnici ŽKUD-a pa še ponovitev v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Tine Rožanc

Tine Rožanc, narodni heroj Jugoslavije, rojen leta 1895 na Trati pri Šentvidu nad Ljubljano, je bil izučen za čevljarja. Med 1. svetovno vojno je bil vojak 17. pešpolka Kranjskih Janezov najprej na ruskem, potem pa še na soškem bojišču. V Judemburgu je sodeloval pri uporu 17. pešpolka in bil zato obsojen na smrt. Kasneje je bil vendarle pomiloščen.

Po končani 1. svetovni vojni se je zaposlil v železniški delavnici v Dravljah, zatem pa v Šiški kot livar. Leta 1920 se je poročil in preselil k ženi na malo kmetijo v Spodnje Pirniče. Leta 1941 je domoval v Spodnjih Pirničah, ki so pripadale ozemlju nemške okupacije, zaposlen pa je bil v Kurilniški delavnici Šiška, ki je spadala v Ljubljansko pokrajino in bila pod italijansko okupacijo. Rožanc je opravljal zahtevne kurirske naloge, saj je dnevno prehajal mejo med obema okupacijama, kar je bilo v tistem času nevarno početje.

Leta 1941 se je z ženo preselil v Ljubljano, ker je za Nemce postal sumljiv. Junija leta 1942 je bil skupaj z ženo aretiran brez kakršnihkoli trdnih dokazov. Rožanca so poslali v taborišče Gonars, njegovo ženo pa v taborišče Rab. Italijani so Rožančeve dejavnosti in naloge ugotovili šele v Gonarsu. Kasneje so ga vrnili v Ljubljano, kjer je bil 13. oktobra 1942 ustreljen kot talec. Za narodnega heroja je bil proglašen leta 1953.

Več o Tinetu Rožancu v knjigi Narodni heroji Jugoslavije, izdani leta 1975 v Beogradu.

Podporniki


Glavni podpornik folklorne skupine Tine Rožanc so Slovenske železnice. Skupini pomagajo tako finančno kot organizacijsko pri izvedbi koncertov, turnej, promocij ter ostalih dogodkov.

Skupina deluje pod okriljem Slovenskih železnic že od samega začetka, torej od ustanovitve Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. Slovenske železnice skupini zagotavljajo prostore v sklopu Železniškega muzeja, ki jih skupina uporablja za izvedbo vaj in družabnih dogodkov.

Predstavitev otroške skupine


Enkrat tedensko rožansko dvorano zasedejo rožanski otroci. Skupina je razdeljena na predšolsko in šolsko skupino. V prvi plešejo med drugim tudi dvoletniki, v drugo so vključeni otroci do sedmega razreda. Poleg tedenskih vaj se otroci družijo ob kostanjevem pikniku, miklavževanju, izdelovanju voščilnic, ogledu železniškega muzeja, pustovanju, sladkanju s sladoledom. Na nastopih se kljub ločenim vajam obe skupini združita in zaplešeta skupaj. Vsako leto skupina nastopi na srečanju otroških folklornih skupin in na letnem koncertu. Pripravi tudi različne majhne in malo večje nastope za starše, babice in dedke, odzove pa se na povabila s plesnimi in pevskimi točkami.

Namen srečevanja otroške skupine je ta, da se otrokom približalo ljudsko izročilo v vsem bogastvu, to je preko plesa, pesmi, zgodb ter iger, ki jih otroci neverjetno hitro usvajajo. Ob tem se učijo ritma, različnih korakov, petja, odrske igre, znajdenja na odru, premagujejo tremo in se učijo biti sproščeni, ko je to malce težko. Želimo jim podariti čas, da se lahko igrajo, odkrivajo nekaj novega in ustvarjajo.

Zgodovina

Otroška folklorna skupina je z delovanjem začela leta 1996, število članov se je tako iz leta v leto večalo. Ideja o otroški skupini je prišla s strani Maje Rakun, ki je skupino vodila devet let, v pomoč so ji bili še drugi mentorji. Njena želja je bila, da bi bili tudi najmlajši del življenja na rožancu in bi se ob tem seznanjali s plesi, pesmimi, igrami ter vsem tem, kar prinaša ljudsko izročilo. Skupina se je vseskozi pojavljala na letnih koncertih, nastopih po šolah, društvih, vrtcih ter domovih za starejše, kasneje tudi na srečanjih otroških folklornih skupin. Skupina je skozi leta dobro zaživela in vseskozi ohranjala temeljno idejo o ohranitvi in predajanju ljudskega izročila.

Kontaki skupine

Špela Jurak

Telefon: 041 664 154
E-mail: otroska@rozanc.si

Tjaša Kovačič

Telefon : 051 741 454
E-mail: otroska@rozanc.si

Vaje : ponedeljek

Predšolska skupina 17.30–18.15
Šolska skupina 18.15–19.00

Predstavitev članske skupine


Člansko skupino Folklorne skupine Tine Rožanc sestavljajo dijaki, študenti in mladi iz celotne Slovenije. Člane druži ljubezen do plesa in prijateljstva, ki se stkejo na rednih vajah in druženju po njih.

Namen skupine je ohranjati in širiti slovensko ljudsko izročilo, ki obsega plese in pesmi iz različnih slovenskih regij. Članska skupina je s svojimi avtorskimi postavitvami reden gost državnih folklornih srečanj, ki jih organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Plesne koreografije z zanimivo vsebino in inovativnimi priredbami ljudskih skladb so bile v preteklosti s strani strokovnih ocenjevalcev večkrat ocenjene z zelo visokimi ocenami.

Več...

Skupina vsako leto odpotuje na turnejo, kjer predstavlja slovenske ljudske plese in glasbo tako po Evropi in kot tudi drugod po svetu. Gostovala je v Turčiji, Ukrajini, Portugalski, Srbiji, Cipru, leta 2016 je sodelovala na največjem folklornem festivalu na svetu, imenovanem Folkloriada Mundial, ki je potekal v Mehiki.

Novi člani, ki se želijo priključiti članski skupini, svoje prvo leto na rožancu preživijo v začetni skupini, kjer se učijo korake posameznih koreografij. Po enoletnem udejstvovanju nastopijo avdicije, v katerih bodoči rožanci pokažejo vso pridobljeno plesno znanje. Nato sledi krst, s katerim ‘bruci’ postanejo polnopravni člani članske skupine.

Kontaki skupine

Gašper Toman

Umetniški vodja

Telefon: 040 643 622
E-mail: umetniski@rozanc.si

Ana Barle

Predsednica

Telefon: 031 823 000
E-mail: predsednik@rozanc.si

Nejc Panjan

Referent za nastope

Telefon: 040 889 223
E-mail: nastopi@rozanc.si

Vaje: torek in četrtek

Začetna skupina 18.00-19.45
Članska skupina 20.00-22.00

Predstavitev veteranske skupine


Veterani Folklorne skupine Tine Rožanc predstavljajo pomembno jedro folklorne sekcije z dobro zasedbo parov in uspešnim lastnim orkestrom. Danes ima skupina v svojih vrstah 32 plesalcev in sedem glasbenikov. Kot samostojna skupina deluje že 24 let.

Program skupine je že od nekdaj pokrival plese vseh slovenskih pokrajin, razen Primorske. Leta 2017 je skupina zapolnila to vrzel in zaplesala na območnem srečanju v Ljubljani z novo koreografijo primorskih plesov, ki jih je postavil trenutni umetniški vodja skupine Marko Kosmač. Avtorji glasbene priredbe omenjene koreografije prihajajo prav tako iz veteranskih vrst.

Člani veteranske skupine redno vadijo in sicer dvakrat tedensko po dve uri. Zavedajo se, da morajo biti prizadevni z ozirom na to, da leta naredijo svoje. Na tak način ohranjajo raven kvalitete, s katero se pojavljajo na odru. Veterani se ponašajo z bogato in lepo odrsko podobo kostumov, kateri posvečajo prav posebno skrb.

Več...

S svojo udeležbo sodelujejo na številnih prireditvah, gostujejo na pomembnih nastopih in koncertih po vsej Sloveniji. V vsej 24-letni zgodovini vsako leto gostujejo na turnejah v tujini. Seznam držav, kjer širijo kulturno izročilo folklornih plesov in glasbe naše dežele je zares zajeten. Gostovali so večkrat v Avstriji, Italiji, Češki in Turčiji, Franciji, Angliji, Belgiji, Nizozemski, Hrvaški, Srbiji, Bosni, Makedoniji, Portugalski, Bolgariji, Nemčiji, kakor tudi v Rusiji in Egiptu. Za njimi je tako preko 500 nastopov.

Glasbeniki skupine so v preteklem letu ustanovili pevsko instrumentalni tercet »Rožančevi fantjiči«. Za njimi je že nekaj samostojnih nastopov za katere so poželi številne pohvale.

Skupine se nenehno bogati in nadgrajuje. S svojimi nastopi širijo med gledalci prepoznavnost in ob tem izražajo svojo ljubezen do folklore.

Zgodovina

Nastanek veteranske skupine povezujemo s 45-letnico delovanja folklorne skupine Tine Rožanc v letu 1994. Takrat sta se sestala nekdanji umetniški vodja dr. Bruno Ravnikar in plesalec Slavko Gnidovec ter se dogovorila, da se na prihajajoči obletnici društva predstavijo tudi plesni pari iz petdesetih let s samostojno točko. Izbrala sta osem parov plesalcev, dr. Bruno Ravnikar pa je postavil novo koreografijo z glasbeno priredbo gorenjskih plesov.

Na koncertu, ki je sledil zatem, so veteranski plesalci poželi prave ovacije. Navdušena publika je nastopajočim plesalcem dala zagon za nadaljevanje plesnega udejstvovanja. Veterani so se potem začeli redno sestajati dvakrat tedensko. Izpopolnili so omenjeno koreografijo in jo poimenovali »Gorenjski jubilejni plesi«. Kasneje so v svoj repertoar dodajali nove in nove plese. Člani veteranske skupine so svoje delo vzeli resno in zato redno vadili. Skupina se je tako začela širiti, saj so med njihove vrste prišli novi člane, ki so bili v večini nekdanji plesalci.

Skupina danes redno deluje, ima trideset plesalcev in svoj orkester s sedmimi glasbeniki. Nabor plesov, ki jih ima v svojem programu, pokriva vsa področja Slovenije. Veliko skrb posveča tudi kostumski podobi skupine, saj se zaveda, da le tako lahko uspešno širi folklorno ljudsko izročilo sedanjim in bodočim rodovom doma kot tudi po svetu.

Kontaki skupine

Marko Kosmač

Umetniški vodja

Telefon: 041 617 322
E-mail. Marko.Kosmac@rozanc.si

Urša Gazdič

Predsednica skupine

Telefon: 041 866 494
E-mail: predsednik.veterani@rozanc.s

Andrej Kunej

Organizacija nastopov

Telefon: 041 515 170
E-mail: nastopi.veterani@rozanc.si

Vaje: ponedeljek in sreda

Veteranska skupina 19.30-21.30